sreda, 20. junij 2012

Green Zone (2010)

IMDB

Ocenjevanje dela režiserja zna biti na trenutke nadvse kočljiva zadeva. Večja je možnost, da soliden režiser močan scenarij pretvori v fenomenalen izdelek, a pravega mojstra je potrebno iskati med izdelki, ki bazirajo na nadvse povprečni predlogi, a jih zna mož na najbolj vročem stolčku, med filmsko produkcijo pretvoriti v sila gledljiv in zabaven izdelek. Po takšnih kriterijih režiser naslovnega vojaškega trilerja Paul Grerngrass sodi med najustvarjalnejše delujoče filmske režiserje.

It is not for you to decide what happens here.

Četudi njegov naslednji pacifistično - kritični projekt po zaključku trilogije o Jasonu Bournu ne deluje prav nič drugače kot posredno nadaljevanje le te (z izjemo manka karizmatičnega in zanimivega glavnega protagonista oz. bolj konfuzne naracije). Tehnično gledano lahko film brez najmanjšega dvoma obravnavamo kot idejnega naslednika dobičkonosne trilogije, četudi je filmu vsebinsko bližji United 93. Matt Damon igra pripadnika vojaških sil, ki se sredi iraške vojne trudi poiskati resnico o obstoju orožja za masovno destrukcijo. Film se skozi akcijsko prizmo trudi odpreti ničkoliko zanimivih dejstev o iraški vojni, radikalno se obregne ob vprašanji absurdnosti in legitimnosti ter se na subtilni ravni pronicljivo obregne ob provokativne vojne dovtipe.

Royu Millerju (Damon), efektivnemu vodji militaristične skupine, nikakor ne uspe najti trdnih dokazov o obstoju kakršnegakoli kemičnega orožja; po številnih vojaških manevrih ostane namreč praznih rok. Pozornost mu ukrade vprašujoč vir obveščevalnih podatkov z imenom Magellan, ki ga sumi tudi analitik Cie Martin Brown (vedno prepričljivi Brendan Gleeson), ki posledično z Millerjem združi moči. Na proti se jima postavi predstavnik Pentagona Clark Poundstone (Greg Kinnear), ki ne želi, da bi se razkrila prava resnica za obveščevalnim programom. Premisa na prvi pogled še najbolj spomina na zaplet katerega izmed vrste vojaških trilerjev Toma Clancya, pri čemer poskuša z arbitrarnim suspenzom in kaotično akcijo, prekriti zanemarljiv karakterni lok in nekonsistentno alegorično formo.

At least tell me how it happened. How does this happ... how does someone like you write something that's not true? Tell me.

Prav uboga karakterizacija je namreč eden izmed glavnih problemov tega trilerja, pri čemer Miller predstavlja klasični kliše akcijskega junaka z neizrazitim, nejasnimi ambicijami in nejasno motivacijo. Četudi je kritika vojne jasno izražena in je razplet za malce boljšega poznavalca razmer na bližnjem vzhodu znan, osnovna premisa ponuja osvežujočo kritiko patriotizma, zato je škoda, da je forma ključnega preobrata malone antiklimatična. Film prav tako načne vprašanja stagnacije družbenega konsenza, subsidiarne razčlovečenosti domačih prebivalcev (nepozabno jih v vlogi Freddya predstavlja Khalid Abdalla) in vladavine režima Al Rawija, ki ga ameriški marinci skušajo strmoglaviti. Scenariju Briana Helgelanda (Robin Hood, MysticRiver, Man on Fire, Bourne Supremacy) manjka prave substance in avtentičnega prikaza plastičnosti vojne situacije, ki bi izdelek postavila nad stopnjo povprečne nedeljske zabave.

Čeprav film preveva močno protivojno sporočilo, je izdelek najboljši ravno v akcijskih sekvencah. Zdaj že znan dokumentaristični način snemanja iz roke, ki je postal ključna prvina režiserja, tresoča kamera in hitri, na trenutke skorajda konfuzni montažni rezi, predstavijo gledalca na sredino dogajanja, energičnost ter tempo pa kar sijeta iz zaslona. Četudi se določene alegorije in povezave ponujajo same, film nažalost oslabijo scenaristične luknje in nerazvitost stranskih karakterjev, kjer gre vpleteni talent (Amy Ryan, Jason Isaacs) v nič. Škoda da določene moralne komplekse ne obravnava resneje in vojne, ki bazira na preprosti laži ne prikazuje bolj provokativno. Režiser ponudi kratkočasen, z akcijo napolnjen izdelek, ki se sicer ne more kosati z drugim in tretjim delom Bournove trilogije, a ponudi cinematičen izdelek s čudovito fotografijo vojnega Bagdada in realističnimi vojnimi sekvencami, ki poskrbijo, da gledalec na inferiorno zgodbovno nit pozabi.


6/10

Ni komentarjev:

Objavite komentar