Abraham Lincoln: The Vampire Hunter (2012)

IMDB

Z naslovnim projektom se eden vidnejših, trenutno delujočih vizualistov na celuloidu ter proslavljeni režiser filmov Wanted, Nightwatch in Daywatch Timur Bekmambetov, zopet vrača k svojim značilno posnetim, visoko stiliriziranim akcijskim sekvencam, ki so brez najmanjšega dvoma največji atribut tegale filma, ki žal v želji po svoji originalnosti, radikalnosti ter pomenljivosti vode ne drži na drugih, pomembnejših in za kvalitetno filmsko izkušnjo predvsem ključnih mestih.

Vsakemu pravemu cineastu je že dalj časa kristalno jasno, da ob poplavi raznih remakov, preddelov, adaptacij znanih knjižnih predlog ter računalniških iger in rebootov, Tovarni sanj malo po malem zmanjkuje originalnih idej (pravih auterov v moderni dobi na zahodni obali ZDA tako rekoč ni), zaradi česar se v želji za čim večjim zaslužkom (seveda ne ozirajoč se na distinkcijo med dobičkom ter kvaliteto) ozirajo k vse bolj bizarnim idejam, ki so nenazadnje tudi glavni krivec za stagnacijski trend zadnjih let. Četudi je verjetno marsikdo ob skrajno ekstravagantnem naslovu zavil z očmi, rekoč česa si bodo še izmislili, vas lahko vsaj malo pomirim, s tem da povem, da sledeč izdelek bazira na senzacionalno uspešni in hkrati celo kritiško priznani bukvi.

History prefers legends to men. It prefers nobility to brutality, soaring speeches to quiet deeds. History remembers the battle, but forgets the blood. However history remembers me before I was a President, it shall only remember a fraction of the truth...

Pisec Seth Grahame Smith  je pred izidom istoimenskega romana za mnoge precej neokusno posegel v še eno kultno knjižno delo, ki ga je precej 'originalno' poimenoval Pride and Prejudice and Zombies. Oba zloglasna romana sicer nista zgolj navaden kratkočasen šund, saj za skorajda samoironično premiso skrivata presenetljivo veliko pomenljivih alegorij, kontroverznih idej ter spornih, provokativnih reinterpretacij zgodovinskih dogodkov ob katerih bi Bruce Catton in Shelby Foote od zgroženosti verjetno utrpela trajne mentalne posledice. Četudi je pisec sodeloval kot koscenarist, je prav izredno šibek in nekoherenten scenarij plod številnih težav (tudi pomemben subsidiaren nivo, ki je romanu dal posebno kakovost ter subtilnost na celuloidu, verjetno tudi zavoljo vidno prekratke minutaže, umanjka). Sicer je prva polovica filma, ki se osredotoča predvsem na brezmožgansko akcijo (ki po malem spominja na nekatere B klasike kot sta Creature from the Black Lagoon ter Attack of the Crab Monsters) začuda bolj gledljiva in hkrati superiorna drugi, ko želi film z dodatkom političnih konstruktov, spletk in zgodovinskih asociacij (ki jim sorazmerno sledijo številni anahronizmi) zaplavati v resnejše vode, a se zgodi ravno nasprotno, saj v svoji nedoločnosti hitro zbledi, saj se jemlje daleč preresno. Ne pomaga niti povprečna dramaturgija, karakterizacija in antiklimatičen konec, vsled precej povprečne naracije pa gledalec hitro, kljub visoko oktanski akciji, postane malodušen.

Abraham Lincoln (sterilni in neprepričljivi Benjamin Walker; vlogo je zavrnil Tom Hardy, v predprodukciji pa so odpadli še Eric Bana, Josh Lucas in Adrien Brody) je že kot mlad deček izkusil vzajemno grožnjo vampirizma in suženjstva, katerega personifikacija, očetov nadrejeni Jack Barts (ki ga precej nekonistento ter neobičajno zmedeno igra Marton Csokas) pred očmi sina ubije njegovo mater (prepričljiva Robin McLeavy, ki se je sprva potegovala za vlogo Lincolnove soproge). Izurjen lovec na vampirje Henry Struges ( izstopajoči Dominic Cooper, ki je vlogo dobil po odpovedi Joaquina Phoenixa) izuči maščevanja željnega Lincolna v ubijanju vampirjev s pomočjo v srebro pomočene sekire. Protagonist se tako s hobijem kratkočasi med precej manj razburljivim študijem prava, pri čemer njegova prvotna, osebno naravnana misija, kaj hitro, predvsem zaradi napredujoče politične kariere, prerase okvirje ter temu primerno dozori v ideološko antivampirsko ter protisuženjsko gibanje.

If vengeance is all you seek, you will never be able to save mankind.

Najbolj se opazi pomanjkanje satiričnosti in pikrosti, saj tako obskurna premisa predstavlja določene imperative, ki bi se jih ustvarjalci, predvsem v drugi polovici, zgolj 105 minut trajajočega filma, morali zavedati. Producent filma Tim Burton je slednjo omejenost precej bolj zgledno izkoristil v aktualnih Dark Shadows, ko je v izdelek vpletel prepotreben črni humor, ki tu tako manjka. Resda so akcijski prizori (kot se za režiserjev sloves spodobi) inovativni ter sila zabavni. Bekmambetov namreč ponudi presenetljivo krvavo izkušnjo, kjer sloviti predsednik na karseda slikovite načine zatre zadostno količino zobatih sovragov, pri čemer to, po zaslugi režiserjevega izjemnega očesa za kompozicijo, počne s stilom, ki bi mu ga zavidal tudi ljubitelj upočasnjene akcije Zack Snyder. 

Koreografija v dvobojih tako predstavlja vrhunec izdelka, pri čemer izkušnjo kvari hitra, konfuzna montaža. Tehnična stran tako trpi predvsem zavoljo relativno majhnega proračuna (le okrog 70 milijonov), saj kakovost posnetega niha, predvsem se pomakanje zelencev opazi v prizorih, kjer vidno polje zapolnjujejo računalniški efekti, katerih kvaliteta še najbolj pride na dan v velikem finalu v  bitki pri Gettysburgu, ko epskost celotnega dogajanja, kljub pomembnosti, hitro zbledi.

Walker se v svoji prvi vodilni vlogi nikakor ne znajde, manjka mu pravega šarma ter karizme; v nasprotju s Cooperjem, ki vlogi doda nekaj sentimenta, a tudi ta, proti koncu predvsem zaradi manka plastičnosti in kompleksnosti lika, zbledi. Predstava Rufusa Sewella v vlogi glavnega antagonista je presenetljivo stereotipna in temu primerno povprečna, saj hkrati podleže stokrat prežvečenim in videnim klišejem.

And I heard, as it were, the noise of thunder. I looked, and behold, it was Death, saying, "Come and see." And I saw... and Hell followed me.

Film je zgolj eden v vrsti mnogih dokazov, ki pričajo da se večina ekranizacij ne more kosati s kvaliteto romanov. Filmu ne manjka razburljivih akcijskih sekvenc, čudovite fotografije, doživete glasbene podlage Henrya Jackmana in pretanjenih režijskih potez, ki filmu dodajo vzdušnost, zato je škoda, da zgodbovna nit in liki tako močno šepajo. Tako se ta sprva obetavna mešanica filmov Blade, Crouching Tiger, Hidden Dragon, Van Helsing  in Abe Lincoln In Illinois spremeni v nič kaj izstopajočo filmsko izkušnjo, ki bo verjetno bolj všeč zgolj ljubiteljem Tima Burtona, Timurja Bekmambetova in vampirjev nasplošno.

5/10