Temne sence so film, sicer ohlapna predelava legendarne serije iz
sedemdesetih, ki izgleda kot privatna zabava glavnih akterjev, teh odraslih
otrok, ki so se v svoji običajni maniri namenili posneti nekaj resnično
ekstravagantnega, odštekanega in čudaškega. Tole je Burtonovo osmo sodelovanje
z Johnnyjem Deppom, sedmo z redno kolaborantko na platnih in ženo v vsakdanjem
življenju Heleno Bonham Carter (tudi Grayson Hall, ki je ta lik igrala v
originalni seriji, je bila žena Sama Halla, takrat glavnega scenarista), peto
sodelovanje s Christopherjem Leejem ter drugo z Michelle Pfeiffer, ki si je
vlogo pridobila z neobičajno prakso in kar sama poklicala režiserja ter se
ponudila za katerokoli izmed prostih vlog.
Rezultat je dostojen in predvsem nadvse zabaven izdelek, ki deluje bolj
energično od Alice in Wonderland, bolj norčavo in humorno od Charlie and the Chocolate Factory in po stilu snemanega in prezentaciji bolj spominja na
katerega izmed zgodnejših Burtonovih projektov (Beetlejuice pa tudi na novejšega
Corpse Bride), če seveda poleg naslovne serije izvzamemo še legendarno žajfnico
The Addams Family. Tehnično lahko v zvezi s filmom govorimo o presežkih,
vizualizacija sveta je očesu prijetna, konkretno hibrid temačnosti, gotskosti in
over-the-top režije, ki skupaj z bombastično glasbo Dannya Elfmana pričarajo
prepoznaven, a hkrati svež osemminutni uvod in nadaljevanje filma.
![]() |
Fifteen, and no husband? You must put those child-bearing hips to good use, lest your womb shrivel up and die. |
Glavni protagonist Barnabas Collins v 18. stoletju zlomi srce Anglelique
Bouchard, ki ga zaradi ljubosumnosti prekolne in spremeni v vampirja, nato pa
naščuva prebivalce Collinwooda, da ga ujamejo ter zaprejo v krsto. Splet
okoliščin povzroči, da se dve stoletji kasneje zbudi iz spanca, a kmalu
ugotovi, da se je večina prej poznanih stvari, drastično spremenila.
Film precej dobro ujame duh sedemdesetih, z vsem kar je dobro ali slabo
vred. Humor, ki izvira predvsem iz Barnabasovega nepoznavanja novega sveta (LesVisiteurs deja vu), najprej poskrbi za nekaj huronskih sekvenc, a se kasneje
utrudi in zabrede v področje klišejev ter že videnega. Nasplošno je ton filma
presenetljivo humoren, kreacija Deppa ter črna komedija, ki je bila v seriji
precej bolj subtilna, sta v prvi polovici glavni gonili filma. Scenografija,
kostumografija ter maska so na visokem nivoju, temu primerna je vizualizacija,
ki pa predvsem ob nekoliko prebarvitih prizorih sedemdesetih pusti nekaj grenkega
priokusa.
Johnny Depp je v vlogi vampirja odličen ter dokaj svež, Michelle Pfeifer
bolj kot ne statira, Chloe Moretz je v vlogi slabe punce zdaj že standardno
odlična, Jack Earle Haley ter Helena Bohnam Carter pa sta dodaten humorni
doprinos konstruktu zgodbe. Škoda, da so ti stranski karakterji nerazviti,
omejeni na zgolj eno ali dve gonili in daleč od dobre karakterizacije. Poleg
Barnabasa izstopa predvsem Eva Green v vlogi zlobne čarovnice, ki dogajanju
doda potrebno energičnost, melos, usodno privlačnost ter subtilno srhljivost,
čeprav na trenutke njena usodna zaljubljenost deluje nekoliko patetično. Omembe vredni sta še cameo vlogici staroste Christopherja Leeja in Alice Cooper.
![]() |
You may strategically place your wonderful lips upon my posterior and kiss it repeatedly! |
Težava je predvsem zadnji tretjina filma, zgodbi zmanjka zaleta ter prave
substance, dogajanju pa prave koherentnosti. Problem leži predvsem v scenariju,
saj se slednji nikakor ne more odločiti ali bi bil gotska srhljivka ali čudaška
črna komedija z manjšo količino patosa, kar botruje slabo uravnoteženi zgodbi
in razvoju likov. Škoda je, da se film preveč zanaša na črni humor (ta je sicer na nivoju), ker slednji v
zadnjem delu vidno umanjka in se ne zgleduje po seriji, ki je temeljila na
globjih karakterjih ter gotski srhljivosti.
Temne sence so predvsem zabaven film, tu ni najmanjšega dvoma. Znova imamo
na platnu pravega vampirja in ne tiste omembe nevredne emo krvosese iz
Twilighta. Film označuje uspešno sodelovanje stalnih sodelavcev, čeprav se ne
približa triu mojstrovin, ki sestoji iz Edwarda Scissorhandsa, Ed Wooda in
Sweeneya Todda. Edina škoda je, da se niso bolj približali predlogi ter
izboljšali koherentnost, karakterje, razvoj zgodbe in njeno namembnost. Potreba
po odštekanosti in čudaškosti se je po ogledu sicer malce zmanjšala, a misli že
tavajo v prihodnost k neizogibnem vprašanju. Kaj nam lahko Depp ter Burton
ponudila v prihodnje?
6/10
Uf, meni pa je bil vrhunski. Zaenkrat celo film leta. Čista uživancija.
OdgovoriIzbrišiPozdravljen Iztok, lepo da si se oglasil na blogu.
OdgovoriIzbrišiNo, po prvi polovici sem razmišljal celo o osmici, pa me je zadnja tretjina precej razočarala. (Je pa 6 še vedno solidna ocena, ki označuje film, ki si ga vsak lahko ogleda brez greha; k sreči ni to faks, kjer je vse pod 6 negativno).
Resda je Depp boljši, kot pri njunem zadnjem sodelovanju in pri igranju čudaških vlog prvič po Sweeneyu ponudi nekaj novega, zato je škoda da so ostali liki nerazviti (razen Evinega), kar se pri zaključku pozna. Se mi zdi, da ravno ta neusmerjenost k žanru botruje slabšemu zapletu/razpletu na koncu. So pa tudi meni bile fore z Barnabasom, ko se ta zbudi v novo stoletje, kul, a jih v zadnji tretjini filma bolj kot ne zmanjka.
Je pa še vedno odlična popestritev kakšnega popoldneva.