Sociable

petek, 27. julij 2012

The Dark Knight Rises (2012)

 Recenzija ne vsebuje pomembnejših kvarnikov, ki bi kvarili izkušnjo.

IMDB

Angleški filmski režiser in scenarist Christopher Nolan, znan po vizualno odlikovanih, tehnično dovršenih in pogostokrat kontroverznih, a vedno substančnih in pomenljivih filmskih izdelkih (med katerimi še najbolj izstopa sodobna noir klasika Memento), ki vzajemno prejemajo simpatije tako kritikov kot gledalcev, je s filmom The Dark Knight Rises uspešno in hkrati nadvse veličastno ter verodostojno zaključil trilogijo o znanem stripovskem heroju.

Leta 2005 je, kar se tiče nazorov, pogostokrat konservativni režiser (ki se s prezentacijo psiho-mentalnih vprašanj, ki se tikajo protagonistov dostikrat poigrava z gledalčevim dojemanjem stvarnosti),  s pomenljivo stripovsko adaptacijo, polno alegorij in paradigmatične simbolike od mrtvih uspešno prebudil franšizo, katero je s svojo površno, poenostavljeno in premalo kompleksno vizijo, dokončno pokopal Joel Schumacher. Po debaklu, ki je izmaličil za stripovsko podlago nadvse kompleksen lik (sicer mu po razumevanju Burton s svojo groteskno vizijo ni bil kaj prida bližje) se je zdela vnovična (po možnosti bolj sofisticirana) filmska adaptacija nadvse daljna. A angleškemu režiserju je to, skupaj z bratom Jonathanom (sicer dokaj stalnim kolaborantom) in piscem Davidom S. Goyerjem, skozi prizmo bolj otipljive, mračne in realistične vizije z mnogo substance in plastičnim vpogledom v psihotično okolje ter psiho Bruca Wayna, uspelo. Mnogo bolj pompozno in kompleksnejše nadaljevanje je sledilo leta 2008, ki je tudi zavoljo tragično preminulega Heatha Ledgerja, ki se je z reinterpretacijo glavnega Batmanovega nemesisa za vedno zapisal v anale sedme umetnosti, vzdignilo mnogo več prahu ter podrlo lepo število rekordov. Za stripovsko podlago je imel za razliko od drugih bolj ali manj posrečenih adaptacij (kljub pomanjkljivostim) povedati mnogo več na temo anarhije, volje ljudstva, forme in slabosti sodobnega sveta; s tem je prerasel običajne meje stripovske adaptacije in postal mnogo več kot zgolj še en v vrsti filmov o super herojih.


I'm not afraid. I'm angry.

Leta 2012 se Nolan vrača na mesto zločina z epskim, emocionalnim, adrenalinsko potenciranim in kinetičnim zaključkom trilogije, ki tematiko prejšnjih dveh filmov pomenljivo poveže v konsistentno in sporočilno celoto, simboliko ter atribute izvora pa dodatno izpostavi in zgodbo o Batmanu zaključi na dostojen, katarzičen način. Sicer konec ni tako pretenciozen kot tisti v Izvoru, a Nolan kljub obljubi o absolutni dorečenosti (ki je do zadostne mere izpolnjena) najbolj gorečim oboževalcem pušča kost za glodanje in bazo za nadaljnje goreče razprave.

Poleg, za žanr precej arbitrarne, napram predhodniku pa precej koherentnejše zgodbovne niti, kvaliteti izdelka ključno pridoda izvrstna dramaturgija,  eksploitacijska karakterizacija in dih-jemajoča fotografija, ki scela vizualizira suspenzivno, hladno, odtujeno okolje Gotham Citya, polno aktualnih, pronicljivih dovtipov. Nolan se drži preverjenega recepta po katerem vsak film o Batmanu uporabi za osvetlitev različnih življenjskih resnic in perečih problemov; tako je tudi tokrat vzajemni ton tretjega filma v primerjavi s prejšnjim delom povsem tuj. Če se je prvi del lotil predvsem metafor o soočanju z lastnimi strahovi, ki so se do mere uresničili v drugem delu, kjer je zavoljo anarhije (po zaslugi nepredvidljivega psihopatskega klovna) pereča tema o soočanju izgube najbližjih, tretji del ob pojavu nove, najresnejše grožnje doslej, ironično kontradiktira prvemu (tako da nujnost uspeha v  sili, neizogibno poveže s prisotnostjo in sprejemanjem strahu ter bolečine) in dodatno nadaljuje z dekonstrukcijo žanra. Premisa tako ožarči aktualne politične komplekse, kriminal elit (belih ovratnikov), ekonomsko krizo ter s tem povezano vsesplošno pomanjkanje, dekadenco vladajočega sloja, družbeno otopelost in vse večje socialne razlike. Izdelek tako (podobno kot predhodnik) prerase običajen pomenski doseg stripovskih filmov, se distancira od nepotrebnega humorja in se raje osredotoča na visoko oktansko , nasilnejšo, mnogo resnejšo vizijo totalitarnih režimov in apokalipse.


You and your friends better batten down the hatches, because when it hits, you're all gonna wonder how you ever thought you could live so large and leave so little for the rest of us.

V svet Viteza teme se vrnemo osem let po zaključnem prizoru predhodnika. Batman je, zavoljo družbenega staža Harveya Denta, njegove zločine prevzel nase ter izginil. Medtem ko je Gotham ob zmotnem prepričanju črtil zamaskiranega heroja, se je Bruce Wayne (Christian Bale) poln svetobolja umaknil v osamo. Vzajemno z lastnikom družbeni ugled in moč zapravlja tudi korporacija Wayne Enterprises, katere dokončen potop skuša rešiti ambiciozna Miranda Tate (Marion Cotillard). S pomočjo zvestega butlerja Alfreda (Michael Caine) se Bruce sčasoma sooči s preteklostjo in dokončno sprejme izgubo ljubljene osebe. V njegovo življenje se vplete tatica Selina Kyle (Anne Hathaway), z lastnimi željami, moralno kodo in ambicijami. V mestu se za povrh vsega pojavi še skrivnostni Bane (Tom Hardy), katerega ambicije so vse do zadnjega akta neznanka. A Batman se zaradi vse večje ogroženosti njemu ljubega mesta mora vrniti in se s pomočjo načelnika Gordona (Gary Oldman), nadebudnega policijskega inšpektorja Blaka (Joseph Gordon Levitt) in pretkanega ter idej polnega Foxa (Morgan Freeman) zoperstavi največjemu izzivu doslej.  Četudi zgodba nudi lepo število presenetljivih preobratov (mnoge izmed njih bodo ljubitelji stripov predvideli vnaprej), ki dodatno podkrepijo izvrstno eksekucijo akcijskih prizorov (ti so zapolnjeni z realistično koreografijo, ki še doda k pristnemu občutku), glavno gonilo ostajajo karakterji, interakcija in primarna čustvena doživljanja, kar je za film takega kalibra redkost. Zaradi manjka Jokerja film resda ni tako razburljiv in nepredvidljiv, a udarja na druge strune: emocionalno izvedbo in enormnost produkcije, kjer film iz urbane kriminalne drame preraste v čisti vojni film.

Število manjših nelogizmov in scenarističnih lukenj (ki v sosledju s količinsko minornostjo nikakor ne skvarijo filmske izkušnje) je sicer minimalizirano, v oči veliko bolj pade pozitivno dejstvo, da film ponudi izjemno eksaktno tempirano izkušnjo, ki se lahko kosa z branjem kvalitetnega romana. Film iz ene pomenske scene v drugo počasi gradi napetost  (napram Vitezu teme je vmesnih vrhuncev precej manj) vse do epskega zaključka. Četudi se ob prvem ogledu, zavoljo velike količine novih karakterjev zdi prva ura nekoherentna, film zgodaj začrta pot, ki se je drži do konca. Režija je polna raznoterih poklonov; od špageti vesternov, Hitchcockovih kompozicij do Kubrickovih širokokotnih panoram (na misel prideta Langov Metropolis in Spartacus, kakor tudi Carpenterjeva apokaliptična drama Escape from New York) .


When Gotham is ashes, you have my permission to die.

Znano je dejstvo, da je že od samega začetka namen trilogije povedati zgodbo o Brucu Waynu, njegovem popotovanju, soočanju z notranjimi strahovi, demoni in trpljenjem. Četudi je drugi film osrednji lik nenamerno umaknil iz fokusa, sta tokrat Bruce in njegov anti-ego zopet v središču zgodbe, četudi je njegova pojava v kostumu sila redka.

Christian Bale tako zopet opravi odlično delo v vlogi naslovnega karakterja in zgolj potrdi, da je njegova predstavitev tega lika najboljša med različnimi adaptacijami popularnega stripa. Na začetku zgodbe se v Brucu zlahka opazi kanček Howarda Hughesa, predvsem obdobje njegovih poznih let (kar ni ničesar nenavadnega, Nolan je namreč sam priznal, da je določene stvari črpal iz lastnega scenarija biografije o Hughesu), medtem ko njegov zapuščeni dvorec spominja na isto paradigmo, ki jo je predstavljala graščina Xanadu v Državljanu Kanu

Znova uspešno upodobi oba aspekta glavnega karakterja, predvsem doseg njegove moči v primerjavi z Banom, ki se kaže v njunem prvem obračunu, kjer tudi Batman prvič kaže ranljivost in čustva. Tretji del se potopi še globlje in pomenljivejše v psiho legende o Batmanu in eksistenčnem vprašanju o pomenu obstoja heroja v dobi tehnološko razvitega terorizma in diktature. S tem je na preizkušnji njegova osebnost, katere ikona Batmana je bila, ob osebni bolečini in v upanju, da bi to prekril, zgolj derivat. Na rob se mu postavi Bane, katerega izbor je načel nemalo polemik (predvsem zavoljo nepoznavanja lika in njegova napačne predstavitve v Batman and Robin), ki so se ob njegovem značilnem (a zapomnljivem glasu) še namnožile, a zgodba mu daje dovolj motivacije in pomena, da v skladu z izjemno ekstravagantno predstavo Toma Hardya, inteligentni, kruti, zastrašujoči, brezkompromisni terorist, resnično zasije. Četudi ne dosega legendarnosti ali kompleksnosti Jokerja, je njegov načrt bolj epski, bolj premišljen in bolje eksekutiran. Bane je nenazadnje zgolj sredstvo za predstavitev resnične gonobe Gothama, privilegiranih elit, moralno vprašljivih, podkupljivih bogatašev, ki jih ščiti družbeni status. Politiki ter gospodarstveniki,  ki jim pretijo škandali in jih druži korporativni pohlep so tisti, ki predstavljajo vrednostno vprašanje pravične družbene ureditve in prekomernih sredstev za dosego le te.

The shadows betray you, they belong to me.

Med novinci presenetljivo izstopa Selina Kyle, izvrstno portretirana s strani Anne Hathaway (za vlogo so se potegovale še Jessica Biel, Emily Blunt, Blake Lively, Eva Green, Kate Mara in Olivia Wilde) kot senzualna, zmikavtska tatica, ki s prvovrstno sivino in moralno kodo ves čas hodi po robu med dobrim in zlim. Lik resda ni tako teatralen kot Catwoman Michelle Pfeiffer (niti tako obupen kot tisto skropucalo Halle Berry), saj je povsem podrejen realnejši viziji (njen kostum je poklon seriji iz šestdesetih, četudi je v aktualni verzij vsak detajl podvržen funkcionalnosti). Sledi Milerjevega Year One zasledimo tudi v formi Holly Robinson (Juno Temple), nepogrešljive Selinine kolegice. Anne vlogo odigra fenomenalno, njena interpretacija zažari predvsem kot femme fatale, katere nazori so nadvse vprašljivi (skrbi jo zgolj lasten profit), ob pojavi lastnega anti-ega, pa nudi izvrstno interakcijo ter kemijo z Brucom.  Slednjemu pri resocializaciji pomaga še Miranda Tate, ki jo upodablja Cotillardova, a ne stopi v ospredje vse do zadnjega, zadovoljivega preobrata. 

Med številno igralsko zasedbo je novinec v seriji še Joseph Gordon Levitt kot John Blake, policist, ki se zavoljo povezave z Brucom Waynom, izkaže za enega ključnih karakterjev (Levitt pridoda nekaj potrebne globine) na platnu. Svoje dodata še veterana Freeman in Oldman, ki sta standardno odlična, med uveljavljenim igralskim orkestrom pa tokrat izstopa Michael Caine, ki s svojim igralskim performansom, ukrade vsak prizor. Njegova interakcija z Brucom ter emocionalni momenti so dih jemajoči, in četudi ima tokrat manj časa na zaslonu, je njegova interpetacija nepozabna.  


About that whole no guns thing... Turns out I'm not as committed to it as you are. 

Uspeh prejšnjih dveh filmov leži predvsem v prenosu relativno preprostega stripovksega občutka v realnejšo, kriminalno pripoved. Tako je bil odsev tragedije 11. septembra in masovnega kaosa opazen že v drugem delu, predvsem s vpeljavo Jokerja, kot neuravnovešenega in nepredvidljivega klovnskega psihopata. Četudi so se porajala vprašanja o kvaliteti sklepnega filma trilogije, predvsem vsled odsotnosti legendarnega zločinca, je končni izdelek tako drugačen in večino časa še resnejši, da hitro postane jasno, čemu takšna izbira nemesisa za zadnji del. Naracije sicer ne bi opisal kot najbolj tekoče, saj koherentnost vsled številnim novim karakterjem na začetku rahlo trpi. A film je dobro tempiran in kmalu se po zaslugi nekaj (tipično Nolanovih) ekspozicijskih dialogov znajdemo sredi dogajanja. Ogled prejšnih delov je skorajda nujen, film se preteklih dogodkov namreč ne trudi pojasnjevati, kar je ob klimatičnem zaključku, ki dokončno poveže celoten serial, še toliko bolj nujno. Osrednja tema tretjega filma je bolečina; pojem se nanaša tako na psihično kot fizično onemoglost. Bruca mučijo spomini na izgubo oseb, ki jih je ljubil, pri čemer zavoljo ran, ki jih je prejel kot Batman trpi tudi fizično. Podobno slika se pokaže ob njegovem zvestem butlerju Alfredu, ki si krivde ob izgubi Brucovih staršev še vedno ne more oprostiti; to dejstvo nihilistična želja njegovega varovanca po vnovičnem maskiranju, dodatno zaostri.


In ne le karakterji, na preizkušnji je mesto Gotham, ki ga Bane izzove tako ekonomsko kot z dejansko destrukcijo. Med dejanji kaosa in vzpostavitvi nove oblasti je film nostalgičen do te mere, da so reference na pretekla obdobja, kjer so se pod bremeni represij rojevale revolucije, povsem direktne. Največja inspiracija za zgodbo je kakopak roman Charslesa Dickensa A Tale of Two Cities, katerega povsem direktna referenca so bizarni montirani sodnih procesi v škodo bogatim. V izdelku ne manjka niti vrednostnih opazk in asociacij na svetovne vojne pa gverilska gibanja, na ekonomske borzne goljufije, kar film potencira z nekaj izdatno temačnih momenti, ki pridodajo občutku resnosti ter pomembnosti dogajanja.

Brezupen ter malodušen občutek, predvsem neizogibnost prihajajoče groze preveva celotni prvi dve uri filma, ki jih odlikuje Nolanovov režijski občutek, veščina fotografa Wallya Pfisterja, ki filmu pridoda ton melanholične sivine in glasba Hansa Zimmerja, katerega temačna in pompozna podlaga udarja na pravih mestih in se v skladu z dogajanjem razživi predvsem proti klimatičnem koncu. Še bolj namreč izstopa zadnje pol ure, zapolnjene s spektakularnimi akcijskimi kadri in kaskaderskimi prizori, ki niso sami sebi namen, temveč so bistveno vkomponirani v zgodbo in vodijo v čustveno zadovoljiv zaključek trilogije. Veseli me, da se opazi raba praktični efektov in ne CGI-ja, na mestu je tudi (prejšnjič rahlo kaotična) montaža Leeja Smitha, katere povečano fluidnost je bistvena ter vidna.


A hero can be anyone. Even a man doing something as simple and reassuring as putting a coat around a little boy's shoulders to let him know that the world hadn't ended.

Epskost in veličina produkcije je prav tako zlahka razvidna iz kadrov, ki so jih brez pomoči posebnih efektov raje posneli starošolsko s tisočimi statisti, a kar resnično pusti efektiven ter čustven vtis so intimne in klavstrofobične borilne sekvence. Predvsem prvo srečanje Banea in Batmana, ki ponudi eno najbolj brutalnih rokoborskih sekvenc, kjer zavoljo izjemne kompozicije, občutka nemoči, odsotnosti kakršnekoli glasbene podlage, Banovih enovrstičnic, surovi, brutalni naravi dvoboja in inferiornosti protagonista, občutek obupa preveva tudi gledalca. Emocionalni naboj, ki je prisoten čez celotno dogajanje je posledica predvsem dobre karakterizacije in posvečanja likom (recimo živce parajoč in izvrstno orkestriran prizor plezanja, ki je metafora fizične in hkrati psihične zrelosti)  pri čemer je akcija zgolj nujen derivat in ne obratno.


Film je malone popoln poletni blockbuster. Akcija je uživantska in atmosferična, karakterji so otipljivi ter verjetni, zgodba je substančna in za stripovski film nadpovprečna. Ob sledečih dejstvih, si je neizogiben obet reboota in smeri v katere ima zaviti nova zgodba, sila težko predstavljati. Že zdaj pa je več kot jasno, da bo nad vsakim, ki si bo za cilj zadal posneti nove prigode popularnega stripovksega heroja, ves čas visela kritiško priznana trilogija, ki je ljuba tudi širšemu občestvu. Malo je namreč stripov, katerih adaptacije so zavoljo prvin (s katerimi se ponaša Nolanova trilogija) spektakularnosti, atmosferičnosti in pronicljivosti, dosegle takšen uspeh. Sledeča interpretacija bo za vedno zapisana v filmske anale, kjer bo ostala spomin, vreden stripovskega heroja. Sledečemu potniku v Gotham lahko temu navkljub, zaželimo karseda veliko sreče.

9/10

16 komentarjev:

  1. Vem da je kar visoka ocena, ampak po drugem ogledu se ti res vse poveže v celoto. Zame je bistveno bolj emocionalen in kompleksnejši kot Dark Knight, je pa res, da sta filma že na pogled tako različna, da tudi na koncu izstopata pri drugih stvareh. Ni Jokerja, zato seveda ni take odštekanosti, nepredvidljivosti, ampak film izstopa drugje in se (vsaj zame) res pomenljivo sestavi. Hodi pa po izredno tanki črti; če ne drugega zato, ker vsebuje manj kot uro akcije, kljub vsej dolžini. Če ne drugega, ni tipičen blockbuster. Je pa res, da kdor pač Nolana ne mara, mnenja tudi po TDKR-ju ne bo spreminjal, ker ima tipičen Nolanov štempelj.

    OdgovoriIzbriši
  2. "Leta 2012 se Nolan vrača na mesto zločina z epskim, emocionalnim, adrenalinsko potenciranim in kinetičnim zaključkom trilogije,"

    žal se z ničemer od tega ne morem strinjati;

    "Premisa tako ožarči aktualne politične komplekse, kriminal elit "
    to je bila stvar, ki sem jo resnično močno pričakoval, ob banovih 2h govorih sem bil nahypan, ampak iz tega ni 0, par vrstic bana in še kakšnega drugega lika, ne drezne pa zares globoko in zares "resno" v problem, pač ok zdaj imamo sodišče, obsojen si na ledeni izgon

    "zvrstno eksekucijo akcijskih prizorov"

    žal, kljub odostnosti tresavice, najslabša akcija v nolan filmu; v mnogih prizorih so kaskaderji (ali statisti) dobesedno za sekundo ali 2 zmrznili, ko so čakali na to, da jih bale _(ali dvojnik)_ udari, kaj takšnega si takšna produkcija ne bi smela privoščiti


    "je njegov načrt bolj epski, bolj premišljen"

    kaj pa je to? in jedrska eksplozija ni zadovoljiv odgovor, potem pa za brezveze bluzit o revoluciji in dajanju oblasti nazaj ljudstvu

    "privilegiranih elit, moralno vprašljivih, podkupljivih bogatašev, ki jih ščiti družbeni status. "

    kot že omenjeno, sem pričakoval film, ki bi se tega lotil premišljeno in bolj podrobno, ampak je zgolj omenjeno v par besedah, saj je na žalost "true plan" navadna bedarija, in bil je hecen že v 1. delu, ampak takrat je bilo vse sveže in drugače zastavljeno

    " in vzpostavitvi nove oblasti"

    in spet, navadna bedarija to dajati v film, če je glavna poanta tako ali tako ta, da želi zravnati gotham s tlemi, ne glede na vse


    don't get me wrong, film vsekakor ni slab, ampak iz vloge "tipičnega" blockbusterja ne izstopi, vsega, o čemer si podrobno pisal v zgornjem zapisu, pa se zgolj površno dotakne, večinoma z nekaj vrsticami v scenariju tu in tam

    OdgovoriIzbriši
  3. Jah lej stvar osebne preference bi rekel, sploh kar se prve stvari tiče. Zame definitivno eno bolj zapomnljivih filmskih doživetij v kinu zadnjih par let (pomoje sem bil na zadnje tako zadovoljen v Koloseju ravno z Izvorom; govorim seveda o blockbusterjih). Imel sem kurjo polt zadnjih 15 minut ter predvsem med prvim njunim spopadom v kanalizaciji, ki je zame resnično perfekten (Bane ima tu presenetljivo veliko število enovrstičnic, čeprav je popolno nasprotje Jokerja, Bane je človek dejanj, še sam reče, naj pustita formalnosti, Banu ni namenjeno biti zabaven lik, ki bi se pogovarjal z Batmanom, to je bil Joker).

    Akcija se je meni zdela vrhunska, zavoljo enormnih akcijskih sekvenc in velikega števila statistov daleč od generičnosti.

    In četudi se stvari, ki jih omenjaš mogoče ne kažejo direktno v dialogih, je stanje (vsaj posredno) razvidno iz številnih replik karakterjev, da njihovega stanja duha ne omenjam. In ravno ta socialni boj, poleg Brucovega notranjega boja, je glavna tema filma. Četudi mogoče ni toliko dialogov, ki to direktno naslavljajo, se stvar očigledno dogaja. Ves čas, celoten plot.

    In ne pozabi ljudstvo je tisto, ki hrepeni po revoluciji, Bane jim je ne ponudi, oz. zgolj lažno revolucijo, a pod to pretvezo jasno vzpostavi diktatorski režim (Selina to jasno spozna tam v apartmaju), zato je logično, da gredo ljudje v hiše in se skrivajo. Njegov plan ni bil, dati ljudem svobodo(ljudi, ki so po tem hrepeneli je pač izkoristil za odstranitev elit) temveč uničiti mesto, boleče in postopoma. Ista poanta kot v zaporu, kjer Brucu reče, da je smrt (pre)hiter izhod, moraš imeti upanje, da je končni poraz toliko bolj boleč.

    Isto je s policijo, ki jo omenjaš na mn3njalniku. Uničil jih ni zato, da bi nemočno spremljali propadanje mesta, vse do končne detonacije. In ta načrt (vključno z vmesnimi akcijami) je bistveno bolj kompleksen in bolj ambiciozen kot Jokerjev, ki je bil dejansko zgolj agent kaosa.

    Sem pa dejal, film hodi po tanki črti in stvar osebne preference je, na katero stran bo padel. In če dejansko izvzameš vse, o čemer sem sam pisal, da se dogaja, od zgodbe ne ostane praktično nič. Je pa res, da film te stvari zakrije z akcijskimi vložki, a še vedno so tam, četudi prikrite, veš, da akcija ni sama sebi namen. In to mu (vsaj kar se mene tiče) daje dodatno vrednost. Ima pa vsak svoje mnenje (hvala bogu) tako da lepo, da si se oglasil. :))
    Je pa res, da mi je Nolan že z Mementom zlezel pod kožo (še bolj pa s krivično spregledanim Prestižem). In ko bomo gledali trilogijo kot celoto, bo vse skupaj na pravem mestu. Je bilo pa jasno že od začetka, da ne bodo poskušali predhodnika preseči, temveč bodo posneli povsem drugačen film. In eventuelno so ga.

    OdgovoriIzbriši
  4. ko ima svoj govor in pozove ljudi, da se pridružijo revoluciji (čeprav se ji dejansko pridružijo zgolj osvobojeni zaporniki), sem dejansko pričakoval, da bo navaden folk stopil v njegove vrste, in da bodo revolucijo želeli širiti, bomba pa je garant, da jih nihče ne bi mogel sesuti


    vse pa se obrne v to, da razen sodišča in 3h obešencev, ne vidimo nobene dejanske revolucije, edino ljudje se z ulic umaknejo v stanovanja ; iz celotne zadeve ter potem, kako je omenjal A Tale of Two Cities sem od tega dela zgodbe pričakoval precej več, kot hitre kadre ter nekaj vrstic dialoga; od tod tudi izhaja razočaranje :)

    tudi po trailerih sem mislil, da bo več od tega; a vsa zgodba z zaporom in francozinjo pokvari stvar :)

    OdgovoriIzbriši
  5. No ravno to. A bi se ti (povsem hipotetično) zdelo bolj logično in realnejše, da bi se ljudstvo dejansko pridružilo uporu? Bane seveda predstavlja določeno rešitev, ki je navsezadnje primerna ter kot vidimo potrebna, a je kristalno jasno prekomerna. Četudi se bori proti korporativistom in elitam, to v resnici počne na skrajno ekstremen (diktatorski) način, ki ljudi zgolj izkorišča (kar sami tudi kasneje ugotovijo). Jaz osebno bi bil verjetno bolj razočaran, če bi se povprečni državljani Gothama pridružili Banu, nenazadnje je tudi v predhodniku Šišmiš (s pomočjo dokaj klišejske scene s trajekti) dokazal Jokerju, da ljudje v duši le niso tako pokvarjeni in naivni.

    OdgovoriIzbriši
  6. na zalost se zelo tezko strinjam z opisom

    film komaj presega obicni blockbuster
    najprej kar se igralcev tice. nekje v opisu omenjas odlicnost dramaturgije. zame so dramaturgije vseh likov obupne, tako batmana kot alfreda, banea (nevem kako bi sklanjal :)
    Najprej Batman. Bale je igralsko veliko pod svojimi zmoznostmi, na zacetku ko bi v resnici moral biti sesut in se konstantno sprasevati ali se mu sploh se splaca zivet, je igralsko se vedno nek jebac, to se najbolj pokaze ko mu catwoman vdre v sobo. mene neke palica in bradica ne zadovoljita, prav tako mi je vseeno ce nekdo tridesetkrat pove da se clovek noce kazati v javnosti, ko ga pa vidim je pa v popolnoma ok custvenem stanju, ni ne otopel, ne unicen, samo nogo ima zlomljeno. zato tudi ne razumem kaj hudica mu hoce povedat Alfred, ki govori o tem, da ne more zmagat, ce si tega ne zeli. najboljsi del kjer se res pokaze njegova nemoc je prvi pretep z banom.
    Alfred. Na zacetku ima 3 monologe v katerih batmanu razlaga eno in isto stvar. S tem sicer ni nic narobe, problem je v interpretaciji, ki je v vseh ista, ljudje vedno poskusamo nekoga prepricati ne vrsto razlicnih nacinov. Na koncu je na pogrebu totalno sesut, kar me sicer ne moti in je super da koncno vidimo ta lik v malo mocnejsi emociji, ampak potem ko zagleda bruca v lokalu je njegov odziv isti kot bi videl nekaj nepomembnega, ce je prejsna reakcija tako mocna, pac naslednja ne more biti tako zelo sibka in mimogrede, cas ni izgovor, ce bi jaz videl duha,...
    Bane. Okoli tega lika imam milijon problemov, zakaj nadaljuje tradicijo Lige senc ce pa jo prezira? Oziroma je v konfliktu z njo. Ljubezen je cheap shit odgovor, ne pozabite, da on ne bezi iz otoka da bi se resil pred bombo, dejansko je pripravljen umret za cilj njegovega mentorja, ki ga je izobcil in s tem, na kar namiguje film, kar mocno prizadel. ampak ok to so bolj scenaristicni problemi kot igralski, igralsko mi je bil sicer linearen, ampak se vedno zanimiv.

    OdgovoriIzbriši
  7. Zgodba. Jao, najprej najbolj neumna scena v zgo. filma, ko na tisoce policajev dere v kanalizacijo, to je tako poceni in butasta resitev, da ne morem vrjeti. ce ste se kdaj srecali z vojsko so vam povedal da vecja je zgoscenost enote na bojiscu lazje jih je pobit v enem susu. pa tudi ce tega ne veste, je vse skupaj enostavno neumno. noben kreten nebi pustil mesta brez policije. ze to da je kanalizacija ogromna, in je banu (ki zivi dol ze nevem koliko casa), usel nacelnik, ki pa ga robin takoj najde pri izlivu. tega sicer nevem ali so kdaj omenili to da bodo zaprli vse vhode v kanalizacijo, skozi pokrove, ki jih je v takem mestu nesteto in so super izhod za nekoga ki je ujet noter. sploh ce je to vec tisoc policajev. banovih enot je malo, to se vidi in pove, da ne morejo nadzirati mesta, zakaj torej tistih par policajev na povrsju ne odpre par pokrovov? Zakaj se prva dva dela zelo uspesno trudis narediti kar se da realno podobo batmana in mesta, ce potem noter fuknes, kopijo transformerja ki leti, 3 iste PROTOTIPE vozila, neka vrtece kolesa na motorju, ki jih prej ni bilo in nimajo nikakrsnega smisla, zensko ki jo kostum ne zakrije toliko da je nebi mogel prepoznati, cudezno vizijo (Raz ah Ghul al kaj je ze) ki brucu in nam razlozi zgodbo, nadnaravno moc bana ki podira stebre, motor ki z raketami unicuje svega in svasta, bana pa samo odbije za par metrov, ga ne raztrga ali karkoli, atomsko bombo ki ne povzroci cunamija, ki je nestabilna ampak tolcejo jo pa se vedno lahko ob tla in ne eksplodira, robina ki kar naenkrat ve kdo je batman, samo zato ker ima podobno otrostvo, bana ki ve kje je top sikret orozarna od batmana, da je kar en zapornik sposoben resiti polomljeno hrbtenic, s tem da obesi tipa na strik in tako naprej v nedogled. Ko sem ze mislil da bo Nolan presegel neumnost HWja in pustil mesto da eksplodira, ga valda batman resi, in ko sem ze mislil da bo pustil batmana umret ga valda pusti zivet, happy end valda. da ne govorim o tem kako neumno, predvidljivo in klisejsko je razlaganje badgaja (hcerke od raz ah ghula) kdo je in zakaj pocne kar pocne, preden ubije pozitivca.
    Glasba. Dejansko mislim, da je edini razlog zakaj so ljudje konstano na trnih. ne da ti miru, nabija ti cel film brez predaha, ko pa se ustavi se ustavi na totalno bednih mestih in jim s tem daje nek neumesen povdarek. naprimer tam, preden se policaji pozenejo v napad proti banovim ljudem. tam je en kup statistov, ki samo cakajo na znak reziserja in se vsem na ksihtu vidi, da se ne zavedajo svoje vloge.
    Tuakj se bom namenoma ustavil, ker bi pomoje lahko napisal knjigo o tem zakaj je ta film slab, me pa zanimajo vasi pozitivni argumetni da ne bo pomote.
    Lp

    OdgovoriIzbriši
  8. S tvojim mnenjem se pač nikakor ne morem strinjati. Dramaturgija je odlična in izstopa. In Bale je na začetku popolnoma sesut, noga je le dodaten derivat (in verjetno kombinacija mentalne zavore, ne le fizične, zato si jo tudi tako hitro pozdravi v drugem stanju duha). In četudi se ne sprašuje konstantno je njegovo stanje (izgled, šepanje, pogled v očeh) več kot zgovorno. Iz dialogov je razvidno, da je popolnoma otopel, ne vem kot bi gledal drug film, resno. In Alfred mu pove, da dejansko ne more zmagat več kot Batman, da je to obdobje za njim, da naj poskuša z resocializacijo kot Bruce Wayne in direktno pomaga s svojim sredstvi, zaradi tega tudi nadaljnji njun konflikt. Sploh je Caine zame odigral fenomenalno in si po mojem skromnem mnenju zopet zasluži kakšno nominacijo, ki bi bila še dodatna krona njegove kariere. In jasno, da ga poskuša prepričati v isto stvar, ker vanjo resnično verjame, a ga Bruce ne posluša. Tudi njegov končni odziv je povsem v skladu s interpretacijo ('You won't say anything to me, nor me to you. But we'll both know, that you made it'), zato je tisto rahlo pokimavanje, še toliko bolj učinkovito in emocionalno (sploh zame).
    Bane ne nadaljuje tradicije Legije senc, povezuje ga zgolj isti končni cilj in Talia. In ravno Bane je tisti, ki posluša in uboga Talio. Seveda ni pripravljen umreti zaradi Rasa (ne vem od kod ti to), pripravljen je umreti zaradi Talie, otroka na katerega se je navezal mnogo let nazaj (ne pozabi, da ga je prav njegova naklonjenost do Talie, spravila v takšno stanje, seveda je logično, da bi ostal zaradi nje). Ras ga ni izobčil, ker bi bil preekstremističen (to je legenda), izničil ga je, ker ga je spominjal na pekel, v katerem je pristala njegova žena zaradi njega. Poleg tega njegov izvor in motivacija ni razkrita (kot pri Jokerju) in gledalec nikoli ne zve vsega. Tudi dramaturško je Hardy neverjeten, predvsem koliko dela opravi s tonom glasu in z očmi.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Tezko se bova strinjala glede cesarkoli vidim. Alfred mu bolj govori naj si najde zensko, ne da kot batman ne more zmagat, temvec da noce zmagat. Kar si jaz prevajam da pac hoce umret. Skos mu govori da je mocan nasprotnik, da nima sans itd. Umret pa hoce zarad picke, ki mu je umrla, in mogoce malo zato ker je brezposeln, tega da si bruce zeli smrti Bale absolutno zame ni pripeljal ven. in zato se mi zdi da si ti celo prevec povrsinsko razlagas Alberove monologe. sploh bi se njegova bolecina mogla pokazat ob stiku s catwoman in talio, pa se ni. Ja razuemem palico in brado ampak to je samo zunanji znak, je treba se kaj narediti kot igralec. to je pa moje osebno mnenje. nogo si je ozdravil s cudezno high tech protezo ki mu tudi omogca razbijanje sten. O ostalih dveh se mi pa ne da, razno ce te slucajno res zanima si bom zvecer vzel malo casa.

      Izbriši
    2. Uf, sploh ne površinsko. V bistvu mu govori oboje. Prvič naj si najde nov smisel v življenju (pa naj si bo to ženska)in kot drugo, da je prestarr za Batmana, da je Bane premočan nasprotnik in naj raje pomaga kot Bruce Wayne (da posodi razne gadgete policiji, kot mu omeni), ker se Alfred resnično boji, da gre Bruce zopet v to, ker si želi smrti. Zato tudi posledično odide. Čeprav po mojem mnenju, ni Bruce niti slučajno tako daleč (in noče umreti); res je nima smisla v življenju, ampak že v trenutku, ko mu Selina udre v trezor, pokaže malce življenja, ker mu manjka izziv (zato pa ga sprejme, ko ga Blake prepriča, ker verjame, da mu bo uspelo, Alfred je tisti, ki meni, da ima Bruce drugačne pomisleke). Zakaj pa misliš, da se je noga tako hitro pozdravila? Ker jasno ni rezultat zgolj fizične poškodbe, ampak mentalnega stanja, ki je seštevek izgube Rachel in melanholičnosti, ker se je odrekel kostumu, s tem, ko je nase prevzel Dentove zločine (in ostal brez smisla v življenju). Večkrat je tudi v resnici tako, da stanje duha diktira zdravljenje poškodbe, kot tudi njeno bolečino.

      Izbriši
  9. Meni se zdi, kot da si povsem namerno nastrojen proti filmu (z raznimi najbolj neumnimi scenami v zgodovini filma, lepo te prosim no; resda film zahteva nekaj slepega verovanja, a ravno toliko kot predhodnika in manj kot večina poletnih hitov.) Pač želeli so prečesati celotno kanalizacijo, zato toliko enot, sicer so želeli kompenzirati, da gre zgolj za vajo, a jim ni uspelo. Sploh ob taki grožnji kot je Bane, je seveda bolj razumljivo zakaj toliko policajev v kanalizacijo., tudi zavoljo nevarovanega mesta tisto uro. Poleg tega je zasipanje vhodov iz scene jasno razvidno. Četudi je premalo enot, se kakšna reševalna akcija z lahkoto opazi (in se je, ko je poizkušal Blake), zato ti ob kontroliranosti mesta nekaj policajev, ne pomaga dosti.
    Glede prototipov, tudi v realnosti je prototipov vedno več, kot zgolj eden. Že v enki sta bila vsaj dva tumblerja (isto sta tu vsaj dva, če ne trije Bati (ne leteči Transformerji, na srečo), vrtljiva kolesa so bila pa jasno vidna in prisotna že v The Dark Knightu, zato mi tule tvoje pritoževanje ni najbolj jasno. Glede Catwoman gre bolj za samo podobo in vtis, (sploh pa deluje večinoma neopazno, njena maska so očala, zaradi funkcionalnosti). Vizija, ki razloži zgodbo? Brucu se ob mukah pojavi halucinacija Rasa in takrat mu postane jasno, da je on tisti, ki ej vpleten v zgodbo. Ne pozabi, to je njegova interpretacija (ki se kaže skozi privid), ki se na koncu izkaže za neresnično in napačno. Bane začne besneti (in obkruši steber, ne podre), ko mu preneha delovati maska in ga očigledno začnejo tarati nevzdržne muke, odstreli ga pa (trupla, ki ej verjetno iznakaženo, ne vidimo); tu se moraš zavedati, da se gre za PG13 film. Ne gre za atomsko bombo, ampak za bombo, ki ima tudi v realnosti precej manjši in manj usoden učinek, ki je bistveno stabilnejša (zato ne eksplodira), cunamiji pa so posledica podvodnih potresov in premikanja tektonskih plošč ter posledičnega zmanjševanja globine in ne bomb. Blake je dober detektiv, zato mu ni težko pogledati dejstev. Ena stvar je tista, ki jo razloži v filmu, o sirotah in maskah (s tem se tudi pokaže vrednost lika, njegova vzporednost z Brucom, ki se poveže v zaključku), druga stvar pa so gola dejstva. Bruce se vrne, Batman se pojavi, slednji izgine, Bruce izgine, oprema je Wayne Ent., v prvem delu tumbler vozi proti Wayne graščini … Tudi Gordon bi lahko sklepal, vendar njega vse do konca, to ne zanima, je idealist, vsaj kar se tiče Batmana, ne sistema (zato večkrat ponovi, da je bil Batman). Seveda Bane ve kje je orožarna, kakor tudi kdo je Batman, kakopak preko Talie. Glede hrbta se strinjam, da v realnosti v 5 mesecih ne moreš pozdraviti takšne poškodbe v nekontroliranem okolju, a tu se je Nolan odločil slediti in pokloniti stripu pač (Knightfall).
    Kot pravim ima vsak svoje mnenje, a se mi zdi, da včasih ljudje prav iščejo (in želijo) luknje, tudi tam kjer jih ni.

    OdgovoriIzbriši
  10. ja ni mi logicno. bane ni bil neka jaka groznja dokler ni urabil par kao pomembnih ljudi, potem pa je kar naenkrat postal najbolj grozni badguy ever. govorim o pokrovih kanalazicij, takih skozi katere so se v 1. delu filma spustili policaji, in skozi katere je robin spuscal pisma. oprosti ampak me ne prepricas o tem da jih nebi mogli spravit ven, pac nolan je rabil prazno mesto in to je poceni resitev.
    Glede prototipov in koles se opravicujem, imas prav, kolesa so mi bila iz nevem kaksnega razloga tukaj moteca tam pa ne, mogoce zaradi prekomerne uporabe?
    Catwoman nima razloga zakaj bi se oblacila tako vpadljivo, v svetu, ki ga je ustvaril Nolan, to mi je bilo vsec pri Jokerju, ki je sicer imel rahlo odpuljena oblacila, ne pa nekega kao kostuma. Pa prosim ne mi pisati, da se tako oblaci zaradi gibljivosti in kar nekaj, pac ce ustvarjas tako realen svet, potem moras take stvari kot so oprijet kostum pac razloziti v filmu, v TDKju so se naprimer norcevali iz Jokerja, ker je bil pac prfuknjen, tukaj pa je naenkrat kar normalno da nekdo skace okol ves cudaski.
    Ja odkrusi steber. In? Zakaj posneti prvo polovic 1. filma o batmanu kjer kazes, kako je to pac clovek, ki je opravil zelo dober trening in nima neki nadnaravnih moci, potem pa mu tukaj postavis ob bok nekoga, ki je prav tako opravil isti trening, ampak sposoben je pa poceti take nadnaravne reci? Mi je vseeno, ko catwoman s tem motorjem strelja na te kao tanke jih poskoduje, tipa pa vrze 2 metra po tleh, in se vidi da je neposkodovan, njegova smrt je pac bedna oprosti, privlecena za lase in opravljena prevec na hitro.
    Ne bom zdaj vztrajal ampak mislim da se v filmu pove da ima ta reaktor v primeru da eksplodira veliko vecjo moc kot atomska bomba.
    Vem kaj so cunamiji, pac greva rect da je to moj osebni problem, ceprav tezko vrjamem da tako mocna bomba nebi pustila posledic.
    Naj bo, recimo da kupim to z Robinom, ceprav ne vidim oziroma se ne spomnim da bi videl kader kjer bi on raziskoval kdo je batman. Sam obozujem filme kjer je potrebno malo lastnega razmisljanja da se stvari poklopijo, ampak ta je eden takih kjer pomembnejse reci enostavno ne stojijo. To je naprimer glavna linija Robina, brez te informacije (da ve kdo je batman) njegovega lika nebi bilo,...
    Ta zadnja z lokacijo pa je poleg, prototipov in motorja tudi edina stvar v katero si me preprical in priznavam svojo zmoto, vse ostalo ima trhle argumente. Ne pozabi, jaz ti lahko razlozim z malo domisljije vse luknje v Prometheusu pa to ne pomeni da jih ni,...

    In da imam nekaj proti filmu, nima kvalitetne zgodbe, nima dobrih likov, nima dobrih dialogov, ima na trenutke dobro glasbo, ampak jo ima pac prevec in, kar mi bi bilo sicer vseeno ce bi imel vsaj kaj od zgoraj nastetega, nima dobre akcije.

    OdgovoriIzbriši
  11. aja in mimogree je prvi komentar, ki govori o razvoju likov in njihovi dramaturgiji tudi moj, da ne bos pisal naj razlozim zakij mi liki, scenarij in igra niso vsec. V TDKju sem uspel spregledati ogromno pretiravanj samo zato, ker sem z odprtimi usti strmel v Ledgerja. Tukaj sem tako gledal samo rit od Catwoman na motorju.

    OdgovoriIzbriši
  12. Ne skrbi, sem brez problema opazil, da sta tvoja oba komentarja. ;)

    OdgovoriIzbriši
  13. Pogledal. Občutki za zdaj zelo mešani. Seveda gre produkcijsko za megalomanski projekt, ki na tem mestu opraviči vsa pričakovanja. Tudi sicer mi je zelo všečen, ampak so pa točke, ki me zbodejo in grem težko mimo njih. A o tem čez kakšen dan, ko bom skušal povzeti misli na svojem blogu.

    Se mi pa zdi dober zaključek vrhunske trilogije, dovolj dober, da se gledalec ustrezno poslovi. Po ogledu sem se, kot res velik privrženec lika in vseh filmov (razen Schumacherjevih, seveda) dobro počutil in bil sem vesel za vse, to pa zagotovo tudi šteje.

    OdgovoriIzbriši